V soboto 5.11.2011 sva se podala na najin prvi izpit druge stopnje in sicer iskanje pogrešancev 2 (IPO2). Čeprav ga nisva opravila sem vesel, da sva vsaj poskušala saj sva se ob tem marsikaj novega naučila (predvsem jaz, saj sem res delal bedarije,...).
Poslušnost
Poslušnost sva delala zadnja, oz. smo jo delali saj smo bili trojka (Matej, Cvetka in midva). Ker sta Cvetka in Matej zelo prijazna sta nama dovolila da sva delala 1. Poslušnost sva opravila pozitivno (39/50 točk), odbitki pa so bili: zamenjava vaje sedi z vajo stoj, obrati pri prosti vodljivosti, pri prenašanju predmeta mu je ta dobesedno padel iz ust :D, nato pa še par malenkosti.
 |
| Trojka |
 |
| Plazenje |
 |
| Prostor v gibanju |
Ja pri ovirah je šlo sicer zelo na "tenko" saj sva si prislužila (35/50 točk) in "glih za glih" ujela pozitivno mejo. Sodnik nama je točke odbil pri vsaki vaji, razen pri prenosu psa kjer sva dobila vse. Odbitki so bili zasluženi pri preskoku (zbil je 1 palico) in pri tunelu v katerem se je obrnil in šel ven, o drugih pa nevem. :D
No tu pa se začne moja vodniška neizkušenost zaradi katere izpita nisva naredila. Iskanje sva imela kakšni 2 uri po ovirah tako, da sva imela časa za pripravo več kot preveč (prihod na delovišče, privez psa na drevo - da ima čimpodobnejši občutek kot pri treningu,etc...). Po formalnostih (predstavitev, pridobitev informacij o vseh stvareh od vodje delovišča) sva začela z iskanjem. Prvo sem ga poslal v desni kot (desno 0m) je ta del zelo hitro pregledal, in nato sam tekal naokoli. Tu sem že videl da ima 1 markerja v nosu in tako je prišel nazaj stekel mimo mene in do 50m na desno noter, kjer je potem tudi takoj zače lajati. Super!!!! Si rečem. Bila je komaj 1. minuta in že imava 1 zunaj. Nato sem ga poslal na nekje 20m še levo kjer je vse lepo prereviral. Nadaljevala sva z iskanjem (levo - desno) in tako dalje. Prideva do nekje 100m tu sem imel že nekot slab občutek saj se mi je zdelo da sva 1 "spustila". Tu pri 100m sem ga res neumno "TERAL" najmanj ene 10-15 da je šel levo na 50m (noter). Nakoncu ko je prihajal k meni me je že prav tak gledal češ ni ga tu zakaj mi težiš. :D Jah, res tako je to če si slab in neizkušen vodnik. Nato sva nadaljevalaz iskanjem, odločil sem se da 100m desno nebom pregledal saj je bilo pregledno (Chase je že prej šel tja okrog), jaz pa sem si mislil da če bi bil tam bi ga že ziher dobil. Nadaljevala sva in nato sem ga na 200m poslal levo - Chase ga je tu kar hitro zavohal, stekel do 250m in začel lajati. Tega markerja sem hitro "pospravil" ven in nato sva šla do konca. Imela sva še nekje 2-3 min in upal sem da je marker nekje na koncu. Psa sem poslal levo in desno vendar markerja ni bilo. desno na nekje 280m nama je zmanjkalo časa videl pa sem da ima Chase nekaj v nosu. Sodnik mi je rekel da naj psa pustim ker je marker na desni strani (čeprav zelo daleč nazaj). Chase se je nato vrnil in tako sva neuspešno končala izpit.
Marker, ki sva je izpustila je torej bil na desni strani med 100 in 150 točno tam kjer sem se odločil da bom območje spustil. Brezveze mi je zdaj pisati o nekakšnih teorijah kaj bi bilo če,... Padla sva zaradi mene in krivdo za neuspeh prevzamem nase. Chase je res super delal, čeprav ni bilo tako kot na treningih. Izpit je le drugače, pes čuti napetost vodnika in pa na treningu redko kdaj išče 20min skupaj, tako kot na izpitu. Če priznam sem na nek način vesel da izpita nisva opravila, saj si vodnik, ki ne zaupa svojemu lastnemu psu definitivno ne zasluži izpita druge stopnje.
Zdaj vem kje in kaj morava "popraviti" pri poslušnosti, vem pa tudi to da se moram marsikaj še naučiti sam (predvsem to da pri iskanju nebom bolj pameten od psa in da pustim njegovo delo pri miru). :)
Za konec pa bi se še rad zahvalil Borisu(fotograf), ter pohvalil organizacijo izpita, ki bila res super!!!!! :D
